Ob obeležitvi Svetovnega dneva statike je PISTAR (Pakistan Institute of Statistical Training and Research) organiziral mednarodno online konferenco z vabljenimi predavatelji.
Konference se je udeležil prof. dr. Andrej Blejec s predavanjem “Skills Needed for Moderen Day Statisticians“. Posnetek konfrence si lahko ogledate v video posnetku dogodka (povezava spodaj), napoved in predavanje prof. Blejca je od 28. do 45. minute.
Vljudno vas vabimo, da se udeležite otvoritve projekta YoungStatS, ki ga doc. dr. Andrej Srakar, sokoordinator Mlade sekcije Statističnega društva Slovenije, vodi v okviru pobude Young Statisticians Europe (YSE) v okviru združenja FENStatS.
Otvoritev bo potekala preko spletne platforme Zoom, v okviru Svetovnega dneva statistike v torek, 20. oktobra ob 17. uri.
Nekaj več o projektu najdete tudi na spletnih straneh FENStatS: https://www.fenstats.eu/news/YoungStatS.
Pri projektu intenzivneje sodeluje šest Mladih sekcij statističnih društev po Evropi (poleg slovenske še francoska, italijanska, belgijska, irska in romunska), o podpori projektu pa se pogovarjamo tudi z združenjema Bernoulli in Institute of Mathematical Statistics (IMS).
Ob otvoritvi bo uradno odprt tudi mednarodni blog v okviru projekta, kjer bosta predstavljena tudi uvodna slovenska prispevka s strani dr. Marjana Cugmasa in Damjana Manevskega, prejemnikov nagrad Statističnega društva ob njegovi 40-letnici leta 2017 na natečaju za mlade statistike, https://stat.uni-lj.si/sl/node/242.
Vljudno vabljeni na predavanje v okviru biostatističnega centra, v torek, 20. oktobra 2020, ob 14:15 prek Zoom-a. Predaval bo prof. dr. Christian Genest iz McGill University (Kanada) na temo A gentle introduction to copula modeling.
Za razumevanje predavanj je dobrodošlo znanje diplomiranega matematika ali študenta višjih letnikov matematike.
Napoved: In this talk, designed for a broad mathematical audience, Dr. Genest will describe a relatively new and highly popular way of modeling multivariate data using copulas. This approach, which has found countless successful applications in areas such as finance, insurance, environmental science and the medical field over the past 30 years, is more general and flexible than traditional regression analysis or Cox’s proportional hazards model. Dr. Genest, who is widely regarded as one of the founders and most prolific contributors to copula modeling, will cover the basics of model construction, estimation, and validation using rank-based techniques. He will also outline some of the current challenges in the field.
Naš gost bo prof. dr. Michael Bosnjak, direktor ZPID – Leibnizovega inštituta za informacije o psihologiji in redni profesor za raziskovalne metode v psihologiji na Univerzi v Trierju. Že vrsto let sodeluje z raziskovalci Katedre za družboslovno informatiko in metodologijo Fakultete za družbene vede UL. Bil je somentor doktorskemu dvema doktorskema kandidatoma, enemu s področja družboslovne statistike in enemu s področja družboslovne metodologije. Večkrat je tudi gostoval pri predmetih na interdiciplinarnem doktorskem študijskem programu Statistika.
Na seminarju bo predstavil orodja, s katerimi psihologi pomagajo izboljševati reproducibilnost raziskav. Dogodek si boste lahko 20. oktobra 2020, v času od 18.00 do 19.30 ogledali v živo na na YouTube, kjer si lahko že sedaj preberete povzetek dogodka in nastavite opomnik.
Pogovor bo potekal v angleškem jeziku, moderirali pa ga bosta izr. prof. dr. Katja Lozar Manfreda, profesorica statistike na Fakulteti za družbene vede UL, in dr. Zarja Muršič, kognitivna znanstvenica in znanstvena komunikatorka.
Dogodek bo potekal v okviru Meseca znanosti, ki ga organizira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in je eden v nizu štirih dogodkov v nizu Odprta znanost 2020.
Skupščina je potekala online preko orodja GoToMeeting.
V okviru redne skupščine je potekala tudi volilna skupščina za mandatno obdobje 2020–2024. Volilno listo kandidatov za predsednika društva, izvršnega odbora, nadzornega odbora in za člane častnega razsodišča Statističnega društva Slovenije za mandatno obdobje 2020–2024 si lahko ogledate v dokumentu:
Evropska mreža za poslovno in industrijsko statistiko (European Network for Business and Industrial Statistics – ENBIS) deluje kot forum za kreativno izmenjavo zamisli in informacij med poslovnimi in industrijskimi statistiki ter uporabniki poslovne in industrijske statistike prvenstveno v Evropi, pa tudi globalno. Kot takšna pomembno prispeva k širjenju statistične kulture v poslovnem svetu brez ozira na regionalne in nacionalne meje.
Izvršni odbor ENBIS je v marcu 2020 zaradi njenega prispevka k razvoju ter promociji poslovne in industrijske statistike predlagal imenovanje prof. dr. Irene Ograjenšek za častno članico združenja, ki je počastitev sprejela.
Prof. dr. Ograjenšek s člani ENBIS Academic Publications Panel-a leta 2010 na Univerzi v Antwerpnu
Profesorica je v okviru združenja vrsto let opravljala različne funkcije. V mandatnem obdobju 2005-2009 je bila izvršna direktorica ENBIS Academic Publications Panel-a, ki združuje urednike prestižnih znanstvenih revij s področja statistike Journal of the Royal Statistical Society (Series A), Technometrics, Applied Stochastic Modelling in Business and Industry, Quality and Reliability Engineering International, Quality Technology & Quantitative Management ter številne druge. Več kot desetletje je bila članica Stalne pisarne združenja s sedežem na Tehnični univerzi v Eindhovnu, urednica četrtletne spletne publikacije ENBIS News in mesečne spletne publikacije ENBIS Alert ter sourednica zbornikov rednih letnih konferenc združenja. V mandatnem obdobju 2009-2011 je združenju predsedovala, v septembru 2012 pa je na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani s požrtvovalno lokalno ekipo sodelavcev organizirala v analih ENBIS še vedno ‘najboljšo’ letno konferenco združenja:
Diagram Florence Nightingale o vzrokih smrtnosti v krimski vojni (Vir: Wikipedija)
12. maja smo obeležili dvestoto obletnico rojstva Florence Nightingale, znane predvsem kot utemeljiteljice moderne bolniške nege, statistiki pa jo cenimo tudi kot začetnico na področju grafične predstavitve podatkov. Skušala jih je predstaviti na način, da bi bili čim bolj razumljivi tudi tistim, ki so manj matematično pismeni. Njeno poročanje s prizorišča krimske vojne, kamor se je odpravila kot prostovoljka, je pripomoglo k ozaveščanju ljudi o povezavi med higienskimi razmerami in stopnjo smrtnosti.
Dobro stoletje in pol kasneje je svet zajela pandemija bolezni COVID-19. Tudi v njej, podobno kot v krimski vojni, pomembno vlogo igrajo podatki in statistike. Kako jasne in točne so grafične predstavitve podatkov o okuženih in umrlih, ki smo jih zasledili v zadnjih mesecih? So dovolj razumljive za javnost? Katere lahko izpostavimo kot dobre prakse? Ali smo se v tej krizi kaj novega naučili o grafičnih predstavitvah podatkov?
Pa tudi sicer – kakšno je stanje na področju vizualizacije podatkov o zdravju in boleznih v Sloveniji? Kakšna je statistična in matematična osnova, na kateri lahko gradimo tovrstne vizualizacije? Kdo se s tem ukvarja? Kako poteka delo oblikovalca vizualizacij podatkov? Ali imamo ustrezno usposobljene strokovnjake za to delo? Kaj so dobri primeri? Kaj bi lahko bilo boljše? Kakšna so sploh načela dobre grafične predstavitve podatkov?
O teh vprašanjih se bomo pogovarjali na 5. srečanju Mlade sekcije Statističnega društva Slovenije v sredo, 3. junija 2020, od 19. ure naprej na Zoomu. Povabili smo štiri goste, po njihovih predstavitvah bo sledila razprava o zgornjih vprašanjih. Z nami bodo:
Dr. Gaj Vidmar, vodja biostatistike in znanstvene informatike na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS Soča in izredni profesor na oddelku za psihologijo Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (FAMNIT) Univerze na Primorskem. Govoril bo o teoretičnih načelih, ki veljajo za kakovostno in razumljivo vizualizacijo ter predstavil nekaj primerov vizualizacij na področju ugotavljanja skladnosti med ocenjevalci, instrumenti in merami.
Metka Zaletel, predstojnica zdravstvenega podatkovnega centra na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Predstavila bo, kako v osrednji nacionalni ustanovi za proučevanje in varovanje zdravja prebivalcev Slovenije pripravljajo vizualizacije podatkov.
Miha Kadunc, tehnološki direktor podjetja Sinergise in eden osrednjih oblikovalcev vizualizacij podatkov pri projektu COVID-19 Sledilnik, ki zbira, analizira in objavlja podatke o širjenju koronavirusne bolezni v Sloveniji. Predstavil bo, kako so nastajale in se prilagajale vizualizacije stanja te bolezni v Sloveniji.
Aljaž Vindiš, oblikovalec vidnih sporočil v podjetju 3fs, nekdanji oblikovalec infografik v Dnevnikovi prilogi Objektiv, za katere je bilo uredništvo za leto 2012 nagrajeno s Priznanjem za odličnost statističnega poročanja v medijih Statističnega društva Slovenije, za leto 2013 pa z mednarodno infografično nagrado Malofiej. Govoril bo o svojem delu na področju vizualizacije podatkov ter z vidika grafičnega oblikovalca komentiral vizualizacije zdravstvenih podatkov v Sloveniji.
Pogovor bosta moderirala dr. Vanja Erčulj in dr. Andrej Srakar iz Mlade sekcije Statističnega društva Slovenije, spletno srečanje pa bo gostila Fakulteta za management UP.
Če se želite udeležiti dogodka, se prijavite preko Eventbrite in v potrditvenem sporočilu boste prejeli ID srečanja in geslo. Vaše elektronske naslove bomo uporabili samo za namen obveščanja o dogodku in jih bomo najkasneje mesec po dogodku izbrisali.
Mlada sekcija Statističnega društva Slovenije vas vabi na svoje četrto srečanje, ki bo potekalo v torek, 21. 4. 2020, od 19. ure naprej. Gostitelj srečanja bo tokrat Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko (IBMI) Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Srečanje bo potekalo prek spleta, kot spletni seminar na portalu Webex.
Tokratni pogovor bo potekal na temo statističnega modeliranja poteka pandemije bolezni Covid-19. V Sloveniji se je med drugim vzpostavila neformalna skupina COVID-19 Sledilnik, kjer je nastalo nekaj kompleksnejših modelov poteka pandemije v Sloveniji, determinističnih in verjetnostnih, ki bodo podrobneje predstavljeni na dogodku. Poleg tega statistična javnost opozarja na probleme sklepanja pri ocenah povezanih s pandemijo ter na nujnost sodelovanja z zdravniško stroko za ustrezno pripravo in razumevanje rezultatov.
O zgornjih temah bomo govorili z naslednjimi gosti:
Dr. Aleks Jakulin, koordinator modelskega dela skupine COVID-19 Sledilnik.
Doc. dr. Tomaž Štupnik, predstojnik Kliničnega oddelka za torakalno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Pogovor bosta vodila dr. Andrej Srakar in dr. Ana Slavec iz Mlade sekcije Statističnega društva Slovenije. Pred dogodkom lahko udeleženci postavljate vprašanja preko aplikacije sli.do (uporabite kodo #11207).
Če se želite udeležiti dogodka, je obvezna prijava preko Eventbrite in poslali vam bomo povezavo do seje, ko bo pripravljena. Vaše elektronske naslove bomo uporabili samo za namen obveščanja o dogodku in jih bomo najkasneje teden dni po dogodku izbrisali.
Opomba: Med vabljenimi gosti je bil prvotno tudi dr. Andraž Stožer, predstojnik Inštituta za fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, vendar je svojo prisotnost žal odpovedal iz osebnih razlogov.
Data is rarely as straightforward as we hope or as we are usually taught. One of the biggest challenges I’ve faced in my academic career was analyzing the data from my Master’s research. Without this challenge, I’m not sure I would have developed such an interest in statistics or data science. My Master’s research addressed a problem that may seem simple on the surface: how do we quantify a certain type of defect in the surface of wood furniture? My task was to develop a method to measure a particular phenomenon, but my advisors hadn’t envisioned any particular challenges in analyzing the data once it was collected. Apart from the data collection challenges (which will be mentioned briefly), there were several challenges with the data. First, we weren’t sure which attribute to include in our model the number of defects detected or the size of the defects (does one matter more to customers?) – we had both count data and continuous data. Second, there were a lot of zeroes in our data – the defect didn’t always occur. Third, our experiment had mixed effects – not all features were evenly distributed across all specimens (we used a blocked split-plot design). Finally, our data was not parametric, making determining both point estimates and confidence intervals challenging – the eventual solution was bootstrapping. This presentation will introduce the real-world problem (cracks in decorative veneered plywood) along with the data collection methodology (digital image correlation), the experimental design challenges, and the analytical approach taken.
Related outputs:
Burnard, M.D., Muszyński, L., Leavengood, S., Ganio, L., Burnard, M.D., (2018). An optical method for rapid examination of check development in decorative plywood panels. Eur. J. Wood Wood Prod. 0, 0. https://doi.org/10.1007/s00107-018-1327-7
Burnard, M., Leavengood, S., Muszyński, L., Ganio, L., (2019). Investigating face veneer check development in decorative plywood panels: the impact of four common manufacturing factors. Eur. J. Wood Wood Prod. 77, 961–979. https://doi.org/10.1007/s00107-019-01455-2
We regret to announce, that due to the outbreak of the COVID-19 and the introduced uncertaintes Applied Statistics 2020 conference is postponed to 2021.
The conference is now scheduled for September 19 – 22, 2021.
The aim of the conference (organized yearly since 2004) is to bring together statisticians, working in diverse fields of statistics and its applications.