Na prijazno povabilo Statističnega urada Republike Slovenije je predsednica Statističnega društva Slovenije doc. dr. Vanja Erčulj okoli 60 poslušalcem, pretežno zaposlenih na statističnem uradu, 15.5. predstavila aktivnosti društva. Poudarila je, da si statistično društvo prizadeva za statistično opismenjevanje mladih in splošne javnosti. Tu tesno sodeluje s SURS-om pri organizaciji in izvedbi evropskih statističnih iger, namenjenih dijakom. Želja društva je, da se statistično opismenjevanje mladih preseli tudi v osnovno šolo.
Mlada sekcija društva skrbi za izobraževanja, spodbuja medsebojno sodelovanje med mladimi in pripravo strokovnih prispevkov. Pod njeno taktirko nastajajo tudi objave na blogu Udomačena statistika.
Terminološka sekcija skrbi za statistično izrazoslovje, društvo pa tesno sodeluje tudi s programskim svetom magistrskega študija Uporabna statistika ter interdisciplinarnega doktorskega študija statistike. Vsako leto poteka mednarodna konferenca Applied statistics. Letos bo potekala med 22. in 24.9. v Kopru. Lepo vabljeni.
Na koncu je predsednica slušatelje povabila, da podprejo prizadevanja statističnega društva tudi s članstvom. Pridružitev poteka preko spletnega obrazca na spletni strani društva. Lepo vabljeni, da se nam pridružite – veseli bomo vsakega simpatizerja in podpornika statistike.
Nedavno smo obeležili evropski dan statistike, ki je letos potekal pod geslom “Statistika za boljši razvoj v hitro spreminjajočem se svetu”. Živimo v dobi umetne inteligence, ki med drugim prinaša večji poudarek delu s podatki. Vzporedno na področju znanosti prihaja do sprememb v vrednotenju raziskovalnega dela, ki dajejo večji pomen odpiranju znanosti in njenemu komuniciranju. V času pandemije so pričeli nastajati matematični spletni seminarji, ki v rednih diskusijah povezujejo raziskovalce z vsega sveta – začetni in najbolj znan je mednarodni seminar s področja verjetnosti One World Probability. Hkrati je vse večja želja, da bi se raziskovalci srečevali tudi v živo. Ob tem je na različnih področjih vse večji poudarek na delu mladih.
S tem v mislih vas v Mladi sekciji Statističnega društva Slovenije vabimo na Prvi Dan mladih probabilistov in statistikov, ki bo potekal .v četrtek, 30. novembra 2023, od 10. do 15. ure v predavalnici P-109 na Ekonomski fakulteti UL (Kardeljeva ploščad 17, Ljubljana).
Na dogodku bomo gostili dve predavanji. Doc. dr. Matija Vidmar s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani bo predstavil prispevek o stacionalnih lokalnih naključnih števnih množicah, ki ga je nedavno objavil v reviji Probability Theory and Related Fields. Izr. prof. dr. Lara Lusa s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem pa bo govorila o začetni analiz podatkov, ki predstavlja okvir za odgovorno delo s podatki. Obe predavanji bosta potekali v angleškem jeziku in bosta predvajani tudi prek spleta.
Dan se bo zaključil z Delavnico o znanstvenem komuniciranju, prilagojeno raziskovalcem s teh dveh področij, ki jo bo izvedla Renata Dacinger. V prvem delu delavnice bo izvedla predavanje z napotki za raziskovalce, kako izboljšati komuniciranje z različnimi javnostmi, v drugem pa bo sledil bolj interaktiven del z razpravo o izzivih komuniciranja znanstvenih spoznanj na področju matematike (predvsem verjetnosti) in statistike. Delavnica bo potekala v slovenščini in ne bo predvajana prek spleta.
Ob tej delavnici bomo na dogodku predstavili tudi našo pobudo imenovano Ambasadorji verjetnosti in statistike. Osnovna zamisel je oblikovati spisek kompetentnih strokovnjakov s teh dveh področij, ki bodo v bodoče novinarjem na voljo za podajanje javnih izjav glede trditev in objav v medijih pri vseh temah povezanih z verjetnostjo in statistiko.
Program dogodka:
9:30 – 10:00 Prihod udeležencev in registracija
10:00 – 10:15 Uvodni nagovori
10:15 – 11:15 Predavanje Matije Vidmarja: Lokalno-stacionarne naključne števne množice nad Wienerjevim šumom / Stationary local random countable sets over the Wiener noise (predavanje bo v angleškem jeziku)
11:15 – 11:30 Odmor
11:30 – 12:30 Predavanje Lare Lusa: Začetna analiza podatkov / Initial Data Analysis (predavanje bo v angleškem jeziku)
12:30 – 12:45 Predstavitev ideje o ambasadorjih statistike
12:45 – 13:15 Kosilo
13:15 – 14:45 Delavnica Renate Dacinger: Komuniciranje znanstvenih spoznanj
14:45 – 15:00 Zaključek
Dogodek sta finančno podprla Statistično društvo Slovenije in Slovenske železnice d.o.o.. Udeležba je brezplačna, vendar vas zaradi omejenega števila mest prosimo za registracijo preko Google forms obrazca. Če se dogodka ne morete udeležiti v živo, prosimo označite, da želite prejeti povezavo do spletnega prenosa predavanj.
Z mesecem aprilom 2022 je odprt razpis za vpis na magistrski študij Uporabne statistike za š.l. 2022/23. Razpis je odprt do 19. 8. 2022.
Skupni informativni dan bo potekal online in bo izveden 10. 5. 2022 ob 16. uri prek povezave: https://medicinskafakulteta.webex.com/medicinskafakulteta/j.php?MTID=mb6600b16fccebb42db3f0468d43184a8
Več informacij o vpisu na študij (tudi o dodatnih informativnih dneh, ki bodo v živo po fakultetah) pa najdete na povezavi: https://stat.uni-lj.si/sl/node/39.
Ob obeležitvi Svetovnega dneva statike je PISTAR (Pakistan Institute of Statistical Training and Research) organiziral mednarodno online konferenco z vabljenimi predavatelji.
Konference se je udeležil prof. dr. Andrej Blejec s predavanjem “Skills Needed for Moderen Day Statisticians“. Posnetek konfrence si lahko ogledate v video posnetku dogodka (povezava spodaj), napoved in predavanje prof. Blejca je od 28. do 45. minute.
Vljudno vabljeni na predavanje v okviru biostatističnega centra, v torek, 20. oktobra 2020, ob 14:15 prek Zoom-a. Predaval bo prof. dr. Christian Genest iz McGill University (Kanada) na temo A gentle introduction to copula modeling.
Za razumevanje predavanj je dobrodošlo znanje diplomiranega matematika ali študenta višjih letnikov matematike.
Napoved: In this talk, designed for a broad mathematical audience, Dr. Genest will describe a relatively new and highly popular way of modeling multivariate data using copulas. This approach, which has found countless successful applications in areas such as finance, insurance, environmental science and the medical field over the past 30 years, is more general and flexible than traditional regression analysis or Cox’s proportional hazards model. Dr. Genest, who is widely regarded as one of the founders and most prolific contributors to copula modeling, will cover the basics of model construction, estimation, and validation using rank-based techniques. He will also outline some of the current challenges in the field.
Naš gost bo prof. dr. Michael Bosnjak, direktor ZPID – Leibnizovega inštituta za informacije o psihologiji in redni profesor za raziskovalne metode v psihologiji na Univerzi v Trierju. Že vrsto let sodeluje z raziskovalci Katedre za družboslovno informatiko in metodologijo Fakultete za družbene vede UL. Bil je somentor doktorskemu dvema doktorskema kandidatoma, enemu s področja družboslovne statistike in enemu s področja družboslovne metodologije. Večkrat je tudi gostoval pri predmetih na interdiciplinarnem doktorskem študijskem programu Statistika.
Na seminarju bo predstavil orodja, s katerimi psihologi pomagajo izboljševati reproducibilnost raziskav. Dogodek si boste lahko 20. oktobra 2020, v času od 18.00 do 19.30 ogledali v živo na na YouTube, kjer si lahko že sedaj preberete povzetek dogodka in nastavite opomnik.
Pogovor bo potekal v angleškem jeziku, moderirali pa ga bosta izr. prof. dr. Katja Lozar Manfreda, profesorica statistike na Fakulteti za družbene vede UL, in dr. Zarja Muršič, kognitivna znanstvenica in znanstvena komunikatorka.
Dogodek bo potekal v okviru Meseca znanosti, ki ga organizira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in je eden v nizu štirih dogodkov v nizu Odprta znanost 2020.
Diagram Florence Nightingale o vzrokih smrtnosti v krimski vojni (Vir: Wikipedija)
12. maja smo obeležili dvestoto obletnico rojstva Florence Nightingale, znane predvsem kot utemeljiteljice moderne bolniške nege, statistiki pa jo cenimo tudi kot začetnico na področju grafične predstavitve podatkov. Skušala jih je predstaviti na način, da bi bili čim bolj razumljivi tudi tistim, ki so manj matematično pismeni. Njeno poročanje s prizorišča krimske vojne, kamor se je odpravila kot prostovoljka, je pripomoglo k ozaveščanju ljudi o povezavi med higienskimi razmerami in stopnjo smrtnosti.
Dobro stoletje in pol kasneje je svet zajela pandemija bolezni COVID-19. Tudi v njej, podobno kot v krimski vojni, pomembno vlogo igrajo podatki in statistike. Kako jasne in točne so grafične predstavitve podatkov o okuženih in umrlih, ki smo jih zasledili v zadnjih mesecih? So dovolj razumljive za javnost? Katere lahko izpostavimo kot dobre prakse? Ali smo se v tej krizi kaj novega naučili o grafičnih predstavitvah podatkov?
Pa tudi sicer – kakšno je stanje na področju vizualizacije podatkov o zdravju in boleznih v Sloveniji? Kakšna je statistična in matematična osnova, na kateri lahko gradimo tovrstne vizualizacije? Kdo se s tem ukvarja? Kako poteka delo oblikovalca vizualizacij podatkov? Ali imamo ustrezno usposobljene strokovnjake za to delo? Kaj so dobri primeri? Kaj bi lahko bilo boljše? Kakšna so sploh načela dobre grafične predstavitve podatkov?
O teh vprašanjih se bomo pogovarjali na 5. srečanju Mlade sekcije Statističnega društva Slovenije v sredo, 3. junija 2020, od 19. ure naprej na Zoomu. Povabili smo štiri goste, po njihovih predstavitvah bo sledila razprava o zgornjih vprašanjih. Z nami bodo:
Dr. Gaj Vidmar, vodja biostatistike in znanstvene informatike na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS Soča in izredni profesor na oddelku za psihologijo Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (FAMNIT) Univerze na Primorskem. Govoril bo o teoretičnih načelih, ki veljajo za kakovostno in razumljivo vizualizacijo ter predstavil nekaj primerov vizualizacij na področju ugotavljanja skladnosti med ocenjevalci, instrumenti in merami.
Metka Zaletel, predstojnica zdravstvenega podatkovnega centra na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Predstavila bo, kako v osrednji nacionalni ustanovi za proučevanje in varovanje zdravja prebivalcev Slovenije pripravljajo vizualizacije podatkov.
Miha Kadunc, tehnološki direktor podjetja Sinergise in eden osrednjih oblikovalcev vizualizacij podatkov pri projektu COVID-19 Sledilnik, ki zbira, analizira in objavlja podatke o širjenju koronavirusne bolezni v Sloveniji. Predstavil bo, kako so nastajale in se prilagajale vizualizacije stanja te bolezni v Sloveniji.
Aljaž Vindiš, oblikovalec vidnih sporočil v podjetju 3fs, nekdanji oblikovalec infografik v Dnevnikovi prilogi Objektiv, za katere je bilo uredništvo za leto 2012 nagrajeno s Priznanjem za odličnost statističnega poročanja v medijih Statističnega društva Slovenije, za leto 2013 pa z mednarodno infografično nagrado Malofiej. Govoril bo o svojem delu na področju vizualizacije podatkov ter z vidika grafičnega oblikovalca komentiral vizualizacije zdravstvenih podatkov v Sloveniji.
Pogovor bosta moderirala dr. Vanja Erčulj in dr. Andrej Srakar iz Mlade sekcije Statističnega društva Slovenije, spletno srečanje pa bo gostila Fakulteta za management UP.
Če se želite udeležiti dogodka, se prijavite preko Eventbrite in v potrditvenem sporočilu boste prejeli ID srečanja in geslo. Vaše elektronske naslove bomo uporabili samo za namen obveščanja o dogodku in jih bomo najkasneje mesec po dogodku izbrisali.
Mlada sekcija Statističnega društva Slovenije vas vabi na svoje četrto srečanje, ki bo potekalo v torek, 21. 4. 2020, od 19. ure naprej. Gostitelj srečanja bo tokrat Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko (IBMI) Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Srečanje bo potekalo prek spleta, kot spletni seminar na portalu Webex.
Tokratni pogovor bo potekal na temo statističnega modeliranja poteka pandemije bolezni Covid-19. V Sloveniji se je med drugim vzpostavila neformalna skupina COVID-19 Sledilnik, kjer je nastalo nekaj kompleksnejših modelov poteka pandemije v Sloveniji, determinističnih in verjetnostnih, ki bodo podrobneje predstavljeni na dogodku. Poleg tega statistična javnost opozarja na probleme sklepanja pri ocenah povezanih s pandemijo ter na nujnost sodelovanja z zdravniško stroko za ustrezno pripravo in razumevanje rezultatov.
O zgornjih temah bomo govorili z naslednjimi gosti:
Dr. Aleks Jakulin, koordinator modelskega dela skupine COVID-19 Sledilnik.
Doc. dr. Tomaž Štupnik, predstojnik Kliničnega oddelka za torakalno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Pogovor bosta vodila dr. Andrej Srakar in dr. Ana Slavec iz Mlade sekcije Statističnega društva Slovenije. Pred dogodkom lahko udeleženci postavljate vprašanja preko aplikacije sli.do (uporabite kodo #11207).
Če se želite udeležiti dogodka, je obvezna prijava preko Eventbrite in poslali vam bomo povezavo do seje, ko bo pripravljena. Vaše elektronske naslove bomo uporabili samo za namen obveščanja o dogodku in jih bomo najkasneje teden dni po dogodku izbrisali.
Opomba: Med vabljenimi gosti je bil prvotno tudi dr. Andraž Stožer, predstojnik Inštituta za fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, vendar je svojo prisotnost žal odpovedal iz osebnih razlogov.
Data is rarely as straightforward as we hope or as we are usually taught. One of the biggest challenges I’ve faced in my academic career was analyzing the data from my Master’s research. Without this challenge, I’m not sure I would have developed such an interest in statistics or data science. My Master’s research addressed a problem that may seem simple on the surface: how do we quantify a certain type of defect in the surface of wood furniture? My task was to develop a method to measure a particular phenomenon, but my advisors hadn’t envisioned any particular challenges in analyzing the data once it was collected. Apart from the data collection challenges (which will be mentioned briefly), there were several challenges with the data. First, we weren’t sure which attribute to include in our model the number of defects detected or the size of the defects (does one matter more to customers?) – we had both count data and continuous data. Second, there were a lot of zeroes in our data – the defect didn’t always occur. Third, our experiment had mixed effects – not all features were evenly distributed across all specimens (we used a blocked split-plot design). Finally, our data was not parametric, making determining both point estimates and confidence intervals challenging – the eventual solution was bootstrapping. This presentation will introduce the real-world problem (cracks in decorative veneered plywood) along with the data collection methodology (digital image correlation), the experimental design challenges, and the analytical approach taken.
Related outputs:
Burnard, M.D., Muszyński, L., Leavengood, S., Ganio, L., Burnard, M.D., (2018). An optical method for rapid examination of check development in decorative plywood panels. Eur. J. Wood Wood Prod. 0, 0. https://doi.org/10.1007/s00107-018-1327-7
Burnard, M., Leavengood, S., Muszyński, L., Ganio, L., (2019). Investigating face veneer check development in decorative plywood panels: the impact of four common manufacturing factors. Eur. J. Wood Wood Prod. 77, 961–979. https://doi.org/10.1007/s00107-019-01455-2
Izr. prof. dr. Maja Pohar Perme bo imela javno nastopno predavanje pred izvolitvijo v naziv redne profesorice za področje Biostatistika in biomedicinska informatika v četrtek, 9.1. 2020, ob 14.00 v srednji predavalnici na Medicinski fakulteti UL (Korytkova 2). Na predavanje vabimo tudi vse, ki se udeležujete mesečnih predavanj biostatističnega centra.
Predavatelj
izr. prof. dr. Maja Pohar Perme, MF, UL
Naslov predavanja:
Analiza sotveganj v relativnem preživetju – javno nastopno predavanje
Datum:
četrtek, 9. 1. 2020 ob 14h
Lokacija:
Srednja predavalnica,Medicinska fakulteta, Korytkova 2, Ljubljana