Kaj se zgodi, če imamo v rokah ptiča in ga izpustimo? Lahko poleti na hišo, na drevo, na grm ali še kam drugam. Kako bi lahko napovedali, kam bo poletel ptič? Če ga izpustimo 100-krat, dobimo podatke, da 50-krat poleti na hišo, 30-krat na drevo in 20-krat na grm. Tu se začne statistika. Kolikokrat izpustimo ptiča, da dobimo čimbolj točne in čimbolj natančne podatke? Katere ptiče spuščamo in na katere lahko sklepamo? S statistiko opisujemo aktualne množične pojave. Najprej se je uveljavila v agronomiji, danes ša je njena uporaba neverjetno široka. Z njo spremljamo in napovedujemo tudi epidemijo. Pomembno pa je, da statistične podatke tudi pravilno interpretiramo.
Posnetek oddaje, v katerem prof. dr. Andreje Blejec, Martin Bajželj, Klavdija Škerlak, dr. Ana Slavec, dr. Nataša Kejžar, dr. Janez Žibert pojasnjujejo pomen statistike, uradnih statističnih podatkov ter statističnih metod v kontekstu epidemije Covid-19, si lahko ogledate s klikom na spodnjo sliko.
Statistika – svet v številkah, TV SLO 1, predvajano 29. aprila 2021 (dolžina posnetka: 27 min 52 s)
Survey Infrastructures systematically interview tens of thousands of individuals across Europe each year. A large proportion of the information conveyed in an interview is lost if rhttps://sshopencloud.eu/espondent’s tone of voice, linguistic fluidity, and depth of vocabulary are not considered and analysed to provide insights about cognitive function, socio-economic status or verbal reasoning skills. Making use of this lost data requires the integration of social survey and linguistic infrastructures. SSHOC project seeks to provide both a proof of concept and a framework for future research of voice recorded interviews, as will be demonstrated in this webinar.
SSHOC Speech-to-text Workshop – Linking Social Survey and Linguistic Infrastructures through speech interviews will take place on 16 April, from 11:00 to 12:30 CEST.
Welcome to participate anyone interested in voice recordings, storage of data, sensitive data, and social science methodology.
Bayesova statistika je z nami vse od začetkov razmišljanj o statistiki. Splošno se šteje, da je bil do določene mere Bayesijanec že francoski matematik Laplace, ko je razmišljal o verjetnosti. Bayesova statistika pri reševanju statističnega problema razmišlja o vnaprejšnjih predpostavkah in (vnaprejšnji) verjetnosti nekega pojava. Iz dejanskih podatkov in ob upoštevanju takšne apriorne verjetnosti nato izračuna končno, posteriorno verjetnost in na njeni osnovi dokonča statistično sklepanje.
Z dobo računalništva in umetne inteligence je Bayesova statistika ponovno prišla v samo ospredje zanimanja v statistiki, verjetnosti in ekonometriji, Bayesove metode so tudi temelj raziskovanja v metodah strojnega učenja in podatkovne znanosti. Vprašanje, ki ga je več desetletij nazaj postavljal Bradley Efron, zakaj še vedno nismo vsi Bayesijanci, postaja torej spet in vedno močneje aktualno.
Na predavanju se bomo z izr. prof. dr. Erikom Štrumbljem, enim od začetnikov sistematičnega poučevanja in raziskovanja na področju Bayesovih metod v Sloveniji, pogovarjali o trenutnem stanju Bayesove statistike, zanimivejših temah prihodnjega razvoja področja v mednarodnem merilu, poučevanju Bayesove statistike in njenem razmerju do frekventističnega sklepanja, sodobnih Bayesovih računskih metodah, ter o dognanjih in delu prof. Štrumblja in sodelavcev. Pogovor bo potekal v okviru 8. srečanja Mlade sekcije Statističnega društva Slovenije, ki bo potekalo v torek, 6. aprila 2021, od 19. ure naprej na Zoomu.
Naš gost bo izr. prof. dr. Erik Štrumbelj, izredni profesor in član Laboratorija za kognitivno modeliranje na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani ter predavatelj predmetov s področij verjetnosti, statistike in strojnega učenja na tej fakulteti.
Pogovor bo moderiral doc. dr. Andrej Srakar, so-koordinator Mlade sekcije Statističnega društva Slovenije.
Če se želite udeležiti dogodka, se prijavite preko Eventbrite in prejeli boste povezavo in geslo seje. Vaše elektronske naslove bomo uporabili samo za namen obveščanja o dogodku in jih bomo po dogodku izbrisali.
Z razglasitvijo zmagovalnih ekip 4. Evropskih statističnih iger je zaključena državna raven tekmovanja.
Naloga ekip, ki so se na tokratnem tekmovanju uvrstile na državno raven, je bila analiza statističnih podatkov s področja okoljskih statistik. Ekipe so pripravile raznolike predstavitve podatkov o odpadkih, vodah in finančnih podatkih, namenjenih za področje varstva okolja, ter prikazale stanje zadnjih nekaj let na ravni slovenskih statističnih regij, deloma pa tudi občin.
Tekmovanje poteka v dveh kategorijah – kategorija A: dijaki zadnjih dveh letnikov; kategorija B: dijaki prvih dveh letnikov. Izbor zmagovalnih ekip je potekal na dveh stopnjah. Najprej je strokovna žirija vse prejete raziskovalne naloge pregledala in v predizboru določila po 10 ekip finalistk iz vsake tekmovalne kategorije. V drugem koraku je iz vsake kategorije po eno zmagovalno ekipo določila glavna drugostopenjska žirija, drugo zmagovalno ekipo v vsaki kategoriji pa so z v javnem glasovanju izbrali številni uporabniki Facebooka. V strokovni žiriji na drugi stopnji sta kot predstavnika Statističnega društva sodelovala dr. Aleš Toman in dr. Andrej Srakar.
30. redna skupščina Statističnega društva Slovenije je potekala v ponedeljek, 22. marca 2021, s pričetkom ob 14. uri. Skupščina je bila izvedena po videopovezavi.
Izvršni odbor društva je na dopisni seji dne 12. 3. 2021 potrdil naslednji dnevni red skupščine.
Odprtje skupščine in izvolitev delovnega predsedstva, zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika.
Dr. Andrej Srakar: Prebuditi statistiko po obdobju pandemije? Projekt YoungStatS in mladi evropski statistiki.
Poročilo predsednika in nadzornega odbora.
Obravnava finančnega poročila za leto 2020.
Poročilo o aktivnostih:
Priznanja društva za leto 2020,
Mlada sekcija,
Evropske statistične igre mladih,
Metodološki zvezki,
Magistrski in doktorski študij Statistika,
Delovna skupina za področje terminologije
Možnost enkratnega plačila članarine za več let (predlog članov iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani).
Razprava o poročilih.
Sprejetje sklepov skupščine.
Razno.
Za izvedbo skupščine je bila uporabljena Zoom storitev CESSDA (Consortium of European Social Science Data Archives), ki omogoča registracijo udeležencev. Podatki podani ob registraciji (ime in priimek) bodo uporabljeni za izdelavo seznama ter morebitno naknadno obveščanje udeležencev skupščine. Podatek o navzočnosti članov bomo potrebovali za zapisnik. Skupščina se ni snemala.
Skupščine se je udeležilo 26 članov, od tega 21 preko videopovezave in 5 na lokaciji SURS.
V četrtek, 18. 3. 2021 ob 13:30 nizozemsko Združenje za statistiko in operacijske raziskave (Vereniging voor Statistiek en Operations Research – VVSOR) organizira online letno srečanje z naslovom ‘Going Viral – Modeling Spread’.
Vljudno povabljeni na mednarodni seminar na temo »Recent Advances in COVID-19 modelling«, ki bo prvi v okviru spletnih seminarjev One World YoungStatS, s predstavitvami štirih odličnih mlajših raziskovalcev na področju statističnega modeliranja Covid-19:
– Cécile Tran Kiem (Institute Pasteur, Pariz)
– Pierfrancesco Alaimo Di Loro in Marco Mingione (StatGroup-19, Italija)
– Kevin Kunzmann (Univerza v Cambridgeu, Velika Britanija)
Predstavitve prvega seminarja bo komentiral prof. dr. Jean-Stéphane Dhersin (Université Sorbonne Paris Nord). Dogodek bosta moderirala dr. Christian Capezza in dr. Geneviève Robin, kratko uvodno besedo bo imel doc. dr. Andrej Srakar, koordinator projekta YoungStatS.
Seminar bo potekal jutri, v sredo, 10.2.2021, s pričetkom ob 16. uri.
Seminar One World YoungStatS je del projekta YoungStatS, nastalega v jeseni 2020 na pobudo Mlade sekcije Statističnega društva Slovenije. Seminar bo potekal mesečno, njegov namen pa je predstavljati zanimivejše mlajše raziskovalce na področjih statistike, verjetnosti in ekonometrije v mednarodnem merilu. Teme nekaterih prihajajočih seminarjev bomo predstavili ob koncu prvega seminarja.
IFCS (International Federation of Classification Societies), katerega del je tudi Statistično društvo Slovenije, organizira mednarodne bienalne konference, na katerih aktivno sodelujmo tudi slovenski raziskovalci.
Zadnja tovrstna konferenca je bila v Solunu avgusta 2019, naslednja bi morala biti poleti 2021 v Portu na Portugalskem. Glede na negotovost, povezano z epidemijo Covid-19, so se organizatorji odločili prestaviti konferenco na leto 2020. Novi termin je 19. – 23. julij 2022.
V raziskavo je bilo vključenih 605 oseb, starejših od 64 let. Za preučevanje socialne opore je bila uporabljena metodologija ego-centričnih omrežij. Vsak sodelujoči je navedel ter opisal osebe, na katere se lahko obrne po različne vrste pomoči. Na podlagi zbranih podatkov so bila ustvarjena osebna omrežja socialne opore, ki so bila nadalje razvrščena v skupine z uporabo metode razvrščanja simbolnih podatkov v skupine, ki so jo razvili doc. dr. Nataša Kejžar, doc. dr. Simona Korenjak Černe in prof. dr. Vladimir Batagelj.
Dobljene skupine vrst omrežij socialne opore so skladne s tipologijo, ki jo opredelila Wenger, skrb vzbujajoč pa je visok delež starostnikov brez socialne opore, z oddaljenimi viri socialne opore ali z zelo omejenimi viri socialne opore.
