Statistikom ni vseeno, kako natančno se izražamo ob predstavitvi rezultatov statističnih analiz. Zato posebna skupina v okviru društva skrbi za upravljanje in dopolnjevanje Statističnega terminološkega slovarja. To je angleško-slovenski slovar strokovnega izrazja s področja statistike. Objavljeni elektronski slovar temelji na knjižni obliki slovarja z enakim naslovom (ki sta ga izdala Statistično društvo Slovenije in SAZU) in je njegova nadgradnja, ki jo Komisija za statistično terminologijo Statističnega društva tekoče dopolnjuje z novimi izrazi.
Statistični terminološki slovar v elektronski obliki >>
Če imate vprašanja glede uporabe posameznih terminov v statistiki, jih zapišite spodaj v polje za vnos komentarja. Člani terminološke skupine se bomo potrudili, da na vaše vprašanje odgovorimo v čim krajšem času.
Zadnje objave s področja dela terminološke skupine:
Statistično društvo Slovenije 
“based on a zero inflated normal-log model” je razlaga pod preglednico podatkov, za katero ne najdem ustreznega prevoda. Vnaprej hvala za pomoč!
Všeč mi jeVšeč mi je
Predlagamo “… na podlagi logaritemsko normalnega modela s presežkom
ničel”. (Lahko tudi “… log-normalnega modela …”.) Gre za to, da obstajajo prilagojene metode za analizo podatkov, v katerih je “preveč” ničel (= “zero-inflated” = z ničlami (pre)napihnjeni podatki). Po svoje se zdijo podatki sami v takšnih primerih sorodni “redkim matrikam” (“sparse matrix”), vendar mislim, da terminološke rešitve ne kaže iskati v tej smeri. [odgovor je pripravil Jaro Lajovic]
Všeč mi jeVšeč mi je
Zdravo,
ali obstaja slovenski izraz za statistično metodo “Magnitude-based inference”. Hvala za pomoč
Všeč mi jeVšeč mi je
Pozdravljeni,
za koncept “magnitude-based inference”, ki se je (po mojem vedenju) pojavil pred ~15 leti, še ni slovenskega izraza.
V nekaj besedah, poenostavljeno rečeno gre za statistično sklepanje, utemeljeno na intervalu zaupanja za določen učinek/rezultat na eni strani in na velikosti, ki je za preverjani učinek/rezultat ocenjena kot relevantna, na drugi strani. (Slednje v medicini imenujemo “minimalna klinično pomembna razlika”.)
Glede na to svetujem izraz “velikostno utemeljeno sklepanje” (“VUS”).
Pri uporabi novoizbranih slovenskih izrazov vedno priporočam, da se uvodoma v (strokovnih) objavah nekje na začetku, ob prvem pojavu, slovenskem izrazu v oklepaju doda angleškega. To pripomore k jasnosti in postopni uveljavitvi izraza.
Z lepimi pozdravi,
Jaro Lajovic
Všeč mi jeVšeč mi je
Spoštovani, kot epidemiologinja iščem slovenski izraz za “scoping review”; zaenkrat slovenimo samo “systematic review” kot sistematični pregled. Sama najdem bolj opisne izraze kot:
– pregled obsega/obsežnosti področja,
– vpogledni pregled,
– pregled za prvo oceno obsežnosti področja;
– morda tudi: grobi pregled, za razliko od sistematičnega,
Imate morda vi kak bolj “udomačen” naziv??
Hvala vnaprej in lep pozdrav, Maja Primic Žakelj
https://libguides.mf.uni-lj.si/c.php?g=678721&p=4836862 in https://www.covidence.org/blog/the-difference-between-a-systematic-review-and-a-scoping-review/
Všeč mi jeVšeč mi je
Pozdravljeni!
Za omenjeni termin v slovenskem statističnem besednjaku (še) nimamo izraza. Tudi glosar Mednarodnega statističnega inštituta (ISI) ne vključuje termina “scoping” ali zloženk z njim.
Poleg Vašega pojasnila je bila pri razmisleku v oporo opredelitev iz “Systematic review or scoping review?” (Z. Munn et al. BMC Med Res Methodol. 2018 Nov 19;18(1):143): “… a scoping review will have a broader “scope” than traditional systematic reviews with correspondingly more expansive inclusion criteria.”
Če sledimo temu, gre torej za pregled, ki ima širši “okvir” kot običajni sistematični pregledi. To se ujema s slovarskim geslom “scope”, ki med več ustreznicami navaja “okvir” (Veliki angleško-slovenski slovar Oxford-DZS, Ljubljana 2006).
Pomensko bi sicer prišli v poštev tudi sorodni pojmi “poizvedovanje”, “sondiranje”, “preiskovanje”, “ocenjevanje” (v ruščini npr. “otsenochnyy obzor” – ocenjevalni pregled) in najbrž še kateri – oziroma sestavljenke
z njimi – a te besede so v primerjavi z “okvirjem” pomensko bolj zasedene in bi morda zbujale netočne asociacije.
Zaradi naštetega bi tako predlagal kar “okvirni pregled”. Ta izraz dobro prestane tudi “testiranje” z alinejami, ki ste jih zapisali, pa z zapisom na Covidence in, ne nazadnje, s povsem vsakdanjo rabo (npr. “naredili smo okvirno oceno”/”naredili smo sistematično oceno”).
Odgovor je pripravil Jaro Lajovic.
Všeč mi jeVšeč mi je
Spoštovani, najlepša hvala za vaš trud in za pomoč. Vaš predlog (okvirni pregled) se mi zdi zelo primeren in se vam za pomoč prav lepo zahvaljujem! Lep pozdrav, MPŽ
Všeč mi jeVšeč mi je